Dobrega knjižnega antikvarja menda prepoznaš po tem, da izdaja kataloge, odličnega pa po tem, da izdaja odlične kataloge. Tako so me vsaj zadnjič prepričevali angleški in ameriški antikvarji v knjigi A Second Book of Booksellers: Conversations with the Antiquarian Book Trade, izboru njihovih preteklih prigod in pogledov na prihodnost trgovanja s starimi knjigami. (Zanjo se, mimogrede, nihče od njih zares ne boji. E-knjige, pravijo, resda vplivajo na povpraševanje po rabljenih knjigah (second-hand books), na trg bibliofilskih raritet pa ne. Te ostajajo enako iskane. Čeravno torej fizična knjiga kot objekt branja morda ne bo preživela, pa nas ne rabi skrbeti, da ne bi ostala objekt občudovanja.)
Pri nas kataloge izdajata le dva antikvariata – Trubarjev in Glavanov. Pa ne mislim dražbenih, ampak »redne«, v katerih se predstavi cvetober tekoče ponudbe. Ne eni ne drugi niso odlični – vsaj ne po anglo-ameriških standardih, kjer za odličen katalog velja tisti, ki bi ga vsak z veseljem uvrstil na polico z bibliografijami. Skratka tak, ki prinaša detajlen opis ponujenih knjig s podatki o življenju avtorjev, nastanku dela, provenienci kosa itd. Pa s tem nočem reči nič čez naše antikvarje. Glede na to, da so slovenske knjige, naj so še tako redke, v primerjavi s tujimi relativno poceni (ker za njimi pač ni velikega povpraševanja), se pretirano ukvarjanje s katalogom namreč enostavno ne splača.