nedelja, 17. april 2016

Slovenske bibliofilske izdaje do konca druge svetovne vojne

S seznami je vedno križ, nikoli ne veš, če so popolni. Še zlasti, če se moraš, kot to velja pri bibliofilskih knjigah, zanašati izključno na videno in slišano. Uradnih evidenc o tem, katere bibliofilske izdaje so vse izšle, v Sloveniji ne vodi nihče. Niti NUK, saj vseh izvodov navsezadnje niti nima. Nekatere izdaje so izšle v samozaložbi in je njihov odmev zato že v štartu bil omejen, nekatere druge pa celo kot prave »privatne izdaje«, se pravi le za ozek krog prijateljev in znancev, ne da bi bile kadarkoli v prosti prodaji. Zanje lahko zato praviloma izveš samo tako, da ti pridejo v roke.

V bibliofilskih logih sicer za nesporno prvo slovensko bibliofilsko oštevilčeno izdajo veljajo t.i. krasotne numerirane Prešernove Poezije, izdane v 500 izvodih pri založbi Kleinmayr & Bamberg. Natisnjene so z letnico 1900, čeravno so, kot lahko preberemo v predvojni Maleševi reviji Umetnost v članku o njihovem ilustratorju Karpellusu, menda izšle že "za bo­žične praznike 1899 (...) ob jubilejni proslavi stoletnice pesnikovega rojstva in petdesetletnice smrti." Pol leta zatem je sredi junija 1900 Zofka Kveder v Pragi v samozaložbi natisnila Misterij žene, drugo slovensko bibliofilsko izdajo po vrsti, saj je poleg navadnih izšlo še vsaj petnajst oštevilčenih izvodov. Do konca druge svetovne vojne jima je nato sledilo vsaj še 73 bibliofilskih izdaj. »Vsaj« zato, ker sem se v dvajsetih letih zbiranja s tolikimi srečal. Zato spodnji seznam nikakor ni nujno definitiven, je pa na njem vseh tistih 71, ki jih imam na svojih policah, ter še štiri dodatne, za katere vem iz dražbenih katalogov in antikvarnih kramljanj. Pri nekaterih ni podatka o nakladi oziroma skupnem številu bibliofilskih izvodov (ti so namreč pogosto predstavljali dopolnilo redni, ne-bibliofilski izdaji), ker ga v knjigah ni navedenega, ampak imajo izvodi samo svojo zaporedno številko.