Knjižni ovitek za 160.000 evrov?

Ja, prav ste prebrali – približno 160.000 (stošestdeset tisoč!) evrov je vreden najdragocenejši knjižni ovitek na svetu. Gre za znameniti ovitek prve izdaje Fitzgeraldovega romana The Great Gatsby iz 1925. Če lahko super ohranjenega originalnega Gatsby-ja brez ovitka dobite že za 7.000 evrov, pa vas bo s perfektnim ovitkom stal toliko kot večje ljubljansko trisobno stanovanje - okoli 170.000 evrov.

2 x 2 = ?

Dvakrat dva je menda štiri, kajne? No ja, če gre za Računico za prvi razred morda res, ne pa, ko imamo v rokah Dularjevo bibliofilsko Trepetajoča luč, ki je izšla 1945. in jo je ilustriral in koloriral Maksim Sedej. Takrat je računski rezultat precej višji. Koliko višji ne vem, ampak vsekakor pri njej z 2 x 2 pridemo čez 50. Se sprašujete kako?

Gremo po vrsti. Na eni od zadnjih strani knjige piše: "Prvih petdeset izvodov knjige s podpisoma obeh avtorjev je ročno koloriranih." Z mano je že od decembra 2004, ko se je znašla na Glavanovi dražbi v Hotelu Union. V dražbenem katalogu je zabeležena pod številko 21:

"21. JOŽE DULAR: TREPETAJOČA LUČ  4.000 -

oprema Maksim Sedej, Založila Knjigarna Jože Žužek, Ljubljana, 1945, 60 strani, platno, numeriran izvod št. II / L, ročno kolorirane risbe in podpisa obeh avtorjev, redkost"       

Nič čudnega torej, da sem letošnjega februarja samo debelo pogledal, ko sem v novem prodajnem katalogu taistega Roka Glavana pri številki 197 zagledal naslednje:

"Trepetajoča luč / Jože Dular ; [ilustriral Maksim Sedej], V Ljubljani : Knjigarna J. Žužek, 1945 ([Ljubljana] : Narodna tiskarna. – 60. str. ; 18 cm : ilustr., platno, originalna vezava, zelo dobro ohranjen izvod, podpisa avtorjev, izvod št. 2"

Kako? Številka 2? Nak, to ne more biti res, ko pa točno vem, kje na policah domače knjižnice že deset let počiva!?