četrtek, 11. avgust 2016

Nak, kak Preširen ali bognedaj celo Prešeren - Prešerin je bil in bo tudi ostal!

Prispela včeraj s prijazno žlahtnico iz dunajskega antikvariata … druga, tj. Wagnerjeva izdaja Prešernovih Poezij iz 1866 s slavnim Stritarjevim uvodom, ki je Prešerna dokončno ustoličil na slovenskem Parnasu … resda je ne najdeš za vsakim vogalom, ampak nič posebnega sama po sebi, ker seveda brez znamenitega zaplenjenega ovitka z našo trobojnico, čeprav v lepi sočasni vezavi in tako rekoč nedotaknjena … nabavil predvsem zato, ker je bila cena relativna sitnica, pa se mi je zdelo škoda izpustiti priložnost … a nek detajl me je potem vseeno razveselil … Prešeren v tistih časih še ni bil Prešeren, saj se je njegovemu imenu, kot pravi nekje Aškerc, »pri nas godilo nekako tako, kakor svoje dni Shakespearjevemu. Levstik je trdil, da se ima pisati Preširen, a dandanes je obveljala oblika Prešéren. Naš pesnik sam se je podpisaval Prešérin ...« Ker sta bila Stritar in Jurčič, ki sta urejala Klasje z domačega polja, kjer je druga izdaja izšla, del istega kroga kot Levstik, je njen originalni naslov Pesmi Franceta Preširna … ampak lastnik in/ali knjigovezec se našim dunajskim »fičfiričem« vendarle nista dala in sta pri prevezavi kljubovalno zapisala po starem … s knjižne police me zato z njenega usnjenega hrbta ne gleda Preširen ali, bognedaj, celo Prešeren, temveč - »Prešerin: Pesmi«. :-)

Ni komentarjev:

Objavite komentar