Dve knjigi iste vsebine, Prešernove nemške pesnitve v prevodu Alojza Gradnika, izšle v samozaložbi v Ljubljani 1947. Na desni navadna izdaja v 1500 izvodih, na levi posebna v zgolj treh.
V ta posebni je na notranji strani zadnje platnice s svinčnikom zapisano: "Na orig. ant. papirju samo 3 izvodi. Podaril 8./ V. 47 g. Tausig Štef. Naslovno stran naslikal M. Gaspari. B.G."
Če razvozlamo: B.G. je Bogomil Gerlanc, slovenski literarni zgodovinar in urednik, iz katerega knjižnice je preko dražbe antikvaritata Glavan knjiga tudi prišla v moje roke. Štef(an) Tausig je starosta modernega slovenskega bibliofilstva in knjižnega antikvarstva, med 1947 in 1969 prvi vodja Trubarjevega antikvariata. M. pri Gaspariju pa stoji za Maksima, slavnega slovenskega slikarja in ilustratorja. Knjiga je vezana v pergament, naslovnica pa ročno poslikana. Ena Tausigovih povojnih bibliofilskih poslastic skratka, namenjena v zabavo njemu in njegovim slavnim prijateljem iz tedanjih slovenskih kulturniških in političnih krogov. Vprašanje, koliko je še bilo tovrstnih "ekstra", "privatnih" bibliofilskih izdaj, saj niso nikjer zavedene, že vsaka zase pa je izjemna redkost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar