Večkrat berem, da naj bi bila Prešernova Zdravljica, ki so jo natisnili v tiskarni Trilof v selški Davči, edini partizanski numeriran bibliofilski tisk. Pa ne bo držalo – partizanske tiskarne so natisnile dve oštevilčeni izdaji: ob 1500 numeriranih Zdravljicah še 150 oštevilčenih izvodov Pirnat-Miheličeve Naše borbe. Obe sta izšli leta 1944. S prvo so obeležili 100 let njene prve izdaje, z drugo pa so hoteli proslaviti 3 leta OF, a so zaradi tehničnih težav ujeli šele triletnico vstopa Sovjetske zveze v drugo svetovno vojno.
Partizanska Zdravljica
»Najlepši in tehnično najzahtevnejši izdelek tiskarne 'Trilof' pa je bibliofilska izdaja Prešernove 'Zdravljice', za katero je tiskarna prejela naročilo 8. XII. 1944, izdelali pa so jo v razdobju od 11.-21. XII. 1944, v katerem je tiskarna obratovala tudi v nočnih urah in so zato porabili 678 delovnih ur. 'Zdravljica' je bila natisnjena v 1512 izvodih, od teh 1500 numeriranih. Obsega 19 strani (28.728 odtisov) v kvart formatu. Tekst je stiskan v rdeči in črni barvi, vinjete nad in pod posameznimi kiticami, ki jih je izdelal inž. arh. Marjan Šorli – Viher, so odtisnjene v zlati bronzi na tankem papirju, osem celostranskih linorezov pa je delo slikarja Janeza Vidica in so odtisnjeni v črni barvi. Za vso naklado 'Zdravljice' so porabili 160 kg raznega papirja. Natisnjeni so bili tudi posebni izvodi s posvetilom za maršala Jugoslavije Tita in podpredsednika NKOJ Edvarda Kardelja. Posvetilo, natisnjeno v zlati bronzi za maršala Tita, se glasi: 'Našemu narodnemu junaku, genialnemu ustvaritelju Narodne osvobodilne vojske in nove demokratične Jugoslavije maršalu Josipu Brozu – Titu'. Posvetilo v izvodu, namenjenemu tovarišu Kardelju, pa se glasi: 'Titovemu genialnemu soustvarjalcu, velikemu Slovencu tovarišu Edvardu Kardelju'. To posebno lepo in okusno opremljeno izdajo Prešernove 'Zdravljice' je izdal Pokr. odbor OF za Gor. Posvetilo na naslovni strani pa se glasi: 'Izdano ob stoletnici Zdravljice, v dneh, ko slovenski narod v sveti domovinski vojni s krvjo najboljših sinov izpolnjuje oporoko svojega velikega pesnika in vidca'. (Jože Krall, Ilegalne tiskarne grafičnega oddelka »B« Pokrajinske tehnike KPS za Gorenjsko, str. 74-75)
Trilofovo Zdravljico se v teoriji najde v treh različnih vezavah: "Več sto izvodov je bilo vezanih v bele risalne liste, robovi so bili prepleteni s trobojnico, ki jo je spletalo in posamezne pramene iz domače volne barvalo okoliško kmečko prebivalstvo. Nekaj izvodov so zvezali v rdečkaste mape, nekaj v navaden, sivkastorjav ovojni papir." (Emil Cesar, Ob dvajseti obletnici natisa gorenjske partizanske izdaje Prešernove Zdravljice, str. 24) V teoriji zato, ker slavnostne, s prepletenimi robovi, tako rekoč ni mogoče dobiti. Videl sem jo samo enkrat, pa še to na razstavi in ne naprodaj. Najpogostejši so navadni izvodi (tak je tudi moj na sliki, oštevilčen s 329), tudi rdečkaste se da večkrat dobiti. Popolna zbirka bi seveda morala imeti vse tri.
»Na kongresu slovenskih kulturnih delavcev januarja 1944 v Semiču je kapetan Nikolaj Pirnat postal vodja slikarske sekcije pri propagandnem oddelku Glavnega štaba Slovenije. Zgodaj spomladi je nastala mapa Naša borba, za katero sta Pirnat in France Mihelič izdelala vsak po šest linorezov. Izdal jo je glavni štab NOV in PO Slovenije. Predvidoma naj bi bila nared za triletnico Osvobodilne fronte. Zaradi redakcijskih in tehničnih težav je bila natisnjena šele junija 1944 (za triletnico sovjetskega vstopa v vojno) v 2000 izvodih in 150 bibliofilskih izvodih na boljšem brezlesnem papirju.« (Damir Globočnik, Likovna satira. Poglavja o karikaturi v slovenskih satiričnih listih)
»To zbirko si delita Pirnat in Mihelič, ne le po številu listov, tudi po idejnosti. Pirnatovi linorezi so ta čas še pravi 'jargon courrant' štabne propagande, Miheličevi so prvi umetniški dokumenti slovenske gverile. (…) Tiskarsko delo je izvršila tiskarna »Triglav« v Rogu, za založbo je označen Glavni štab Slovenije. Za prvi poizkus grafične mape v razmerah, v katerih je živelo osvobojeno ozemlje spomladi in poleti 1944, je to zajetno in reprezentativno delo.« (Filip Kalan, Petdeset vojnih linorezov, str. 899)
Ker smo ravno okoli novega leta, še o željah in darilih. :-) Naša borba je perfektna; odlično ohranjena in s podpisoma obeh umetnikov. Številka (48) bi lahko bila nižja (bibliofili smo namreč mahnjeni na čim nižje, z enko si zmagovalec), ampak vseeno se od mojega izvoda ne ločim za nobeno ceno. Ima namreč super provenienco, saj prihaja iz knjižnice aktivista OF, literarnega zgodovinarja in prvega umetniškega direktorja Triglav filma Draga Šege, ki se je vanj leta 1946 tudi podpisal. Zato pa bi me razveselil kak slavnostni izvod Zdravljice, eden tistih s trobojnico po robovih. Glede kapitalnega darila pa tako ali tako ni dvomov: Titovemu izvodu Zdravljice enostavno ni para, čeprav se tudi Kardeljevega ne bi pretirano branil. :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar