ponedeljek, 27. april 2015

Knjižni ovitek za 160.000 evrov?

Ja, prav ste prebrali – približno 160.000 (stošestdeset tisoč!) evrov je vreden najdragocenejši knjižni ovitek na svetu. Gre za znameniti ovitek prve izdaje Fitzgeraldovega romana The Great Gatsby iz 1925. Če lahko super ohranjenega originalnega Gatsby-ja brez ovitka dobite že za 7.000 evrov, pa vas bo s perfektnim ovitkom stal toliko kot večje ljubljansko trisobno stanovanje - okoli 170.000 evrov.


Pa brez strahu ali zavisti; pri slovenskih knjigah kaj takšnega ni možno, kaj šele pri njihovih ovitkih. Vašega morebitnega stanovanjskega problema zato vaše knjižne police, četudi dedkove ali še starejše, najverjetneje ne bodo rešile. Težko je sicer reči, koliko so vredne najdragocenejše slovenske knjige. Nekaj Trubarjev je namreč znanih le v enem ali dveh knjižničnih izvodih, zato tržne cene v resnici nimajo. Mogoče bi dosegli 100.000 evrov, medtem ko je bilo npr. Trubarjevo manj redko delo v hrvaškem jeziku ARTIKULI OLI DELE PRAVE STARE KRSTIANSKE VERE, IS' SVETOGA PISMA REDOM POSTAVLENI NA KRATKO RAZUMNO SLOZENI I STUMACENI … (1562) na eni od Sothebyjevih dražb knjižnice grofov Macclesfield leta 2006 prodano za 15.600 funtov (cca. 22.000 evrov), takisto hrvaški ABECEDARIUM iz 1561 in iz iste knjižnice pa dve leti kasneje za podobnih 15.000 funtov.

Že zgolj zato ovitki slovenskih knjig kakšnih posebnih vrednosti ne dosegajo, niti se okoli njih ni razvila kakšna posebna »fama«. Predvsem so nanje »nori« Američani, saj pri zbiranju t.i. »modern firsts«, t.j. knjig, izdanih po 1900 (no, za nekatere se modern firsts začnejo že po 1880), ovitek pomeni tako rekoč vse in lahko tudi podvajseteri vrednost, kot je to pri Gatsby-ju. Pri slovenskih knjigah lahko morda govorimo kvečjemu o dvakratniku.

Eden redkejših in slavnejših slovenskih ovitkov je sicer ovitek za Wagnerjevo izdajo Prešerna iz 1866 iz zbirke Klasje z domačega polja, ki je bil zaradi naslikane slovenske trobojnice precej revolucionaren in zato kontroverzno sprejet. V slovenskem biografskem leksikonu lahko v geslu o založniku Wagnerju o tem preberemo naslednje:

»Izšli so le prvi 3 snopiči (konec aprila, maja in junija 1866), ki so vsebovali Pesmi Franceta Preširna. Obj. so bile celotne Poezije, v dostavku pa še drugod obj. ali v rkp ohranjene pesmi. Za 1. sn. je Stritar napisal Prešernov življenjepis in znameniti esej o njegovih pesmih. Besedilo je za urednikoma lektoriral in korigiral Levstik in v Prešernove verze nekajkrat samovoljno posegel. 1. sn. je imel vlepljeno Prešernovo podobo (v prodaji je bila tudi posebej, v dveh velikostih), ki jo je W. dal narediti neznanemu diletantu (po nastanku druga upodobitev Prešerna); pozneje je bila večkrat reproducirana, bila je tudi predloga drugim risarjem (prim. F. Kidrič, LZ 1935, 552–3). Za tisk je izbral W. lepe črke in kvaliteten papir, posebej se je potrudil za ovitek: naslovno besedilo ovija slov. trobojnica z vpisanimi pesniki, ki jih bo Klasje zajelo. Kdo je ovitek risal, ni znano; tiskali so ga v Gradcu, vse drugo pa v Lj. Pri 2. in 3. sn. je W. ta litografirani, tribarvni in na močnejšem papirju odtisnjeni ovitek zamenjal s cenejšim tipografskim, češ da »prve platnice niso bile vsem očém po godi« (pripomba na ovitku 2. sn.).«

Kdaj pa kdaj se kakšen slovenski ovitek znajde tudi na dražbi. Rok Glavan je tako npr. decembra 2004 dražil ovitek za Cankarjevo Knjigo za lahkomiselne ljudi, ki ga je oblikoval in ilustriral Matija Jama. Bil je še neprepognjen in perfektno ohranjen. Izklicna cena je bila 12.000 SIT (50 evrov), prodal pa se je za skoraj šestkrat več – za 70.000 SIT oz. cca. 290 evrov. A je k temu treba dodati, da se je skupaj z njim prodajal še Jamin katalog iz 1942 z umetnikovim podpisom. In poznavalci bi končno ceno verjetno pripisali prav temu podpisu in ne samemu ovitku.

Mi je pa s taiste dražbe sicer v spominu (no, ne samo tam) ostal še nek ovitek. Za Twainovega Kraljeviča in berača, ki ga je izdala Mladinska knjiga 1953. Le da v resnici ni šlo za ovitek, ampak za nekaj precej dragocenejšega – za njegov osnutek/izvirnik, originalno tuš risbo Toneta Kralja iz 1951. Vsekakor eno najlepših in hkrati najbolj presenetljivih daril, kar sem jih kadarkoli dobil. Zakaj presenetljivih? Ker so bile tisti dan moje dražbene želja že izpolnjene, budžet zanje pa tudi porabljen. Skupaj sva sedela pri mizi Unionske kavarne, sam malce pred njo. Ko smo prišli do Kralja in se je Rok oziral po dvorani, če bo kak interesent, sem ji čez ramo, brez da bi zares pogledal nazaj, šepnil, da ceneje Kralja pač ne moreš dobiti. "Ni prodano," je končno rekel Rok, takoj zatem pa - "Aha, bomo ponovili." Očitno neka pozno dvignjena roka. Gledal je v mojo smer, za najino mizo malo levo od mene. Saj pravim, bilo je čudovito rojstnodnevno darilo.


Če vas zanima več o uvodnem najdražjem ovitku na svetu sploh, pa si le poglejte tale video:




Ni komentarjev:

Objavite komentar